Makroekonomija
Zakaj so cene v trgovini višje, čeprav inflacija pada?
Statistika kaže upočasnitev, bralci pa pri blagajni tega ne čutijo. Kaj se dejansko dogaja?
Inflacija se je v Sloveniji v začetku leta 2024 umirila na okoli 3 odstotke letno, kar je daleč od vrhunca 10,9 odstotka, ki smo ga dosegli novembra 2022. Ampak pojdi v kateri koli supermarket in vprašaj blagajničarko ali stranko – nihče ne bo rekel, da je postalo ceneje. Ta paradoks ima ime: cenovni lepljivi efekt. Ko se cene enkrat dvignejo, se redko spontano vrnejo na prejšnjo raven, tudi ko se pritisk na stroške zmanjša. Prehrambni sektor je za to eden najbolj nazornih primerov.
Pojav razlagamo na treh ravneh. Prvič: indeks cen življenjskih potrebščin meri stopnjo spremembe, ne absolutno raven. Ko inflacija pade s 7 na 3 odstotke, cene še vedno rastejo – samo počasneje. Drugič: v verigi preskrbe – od kmetovalca do predelovalca do distributerja do trgovca – je vsak člen prehodne stroške iz leta 2021 in 2022 že vkalkuliral v svoje marže. Tretjič: v Sloveniji je koncentracija maloprodajnega trga visoka; štiri verige pokrivajo večino prometa, kar zmanjšuje pritisk konkurence k zniževanju cen. Rezultat je, da potrošniška košarica za povprečno slovensko gospodinjstvo stane danes krepko več kot leta 2020, kljub temu da centralne banke razglašajo uspeh v boju z inflacijo. Razumevanje razlike med stopnjo spremembe in absolutno ravnjo je ključna ekonomska pismenost – in ravno to je tisto, kar ti tukaj razlagamo.